Evo se zadn poust v tej seriji. Nazalost prhajam domov. Se zadna noc v Londonu in zjutri okol 6h na Tube proti Liverpool st. od kjer na vlak za Stansted. 

Da ne bom sam negativne misli oddaju je tuki se ene par “lepih” fotk.

Zasnezen park v Montrealu: 

Montreal iz zraka:

Nekje nad irsko, zgleda vsi letijo proti londonu: 

Po celem dnevu in celi noci spanja v veliki postli (po mesecu spanja na kavcu, v kombiu, na tleh,…), za kar sem Simonu zelo hvalezen, sm se tut mal odpravu na sprehod v mesto.

London ne bi bil London brez podzemne in CCTV kamer ter milonov zerjavov:

in pa se za konec ena za moje gurmanske kolege, ki so mi delal druzbo v kanadi. Ja ne boste vrjel, tut v londonu majo gurmanske restavracije in Golden Arches oz po nase Meki Ć simbol, ki ga opazis na vsaki ulici

To je to, upam da bo kmal spet kaksn blog padu, kar pomen seveda da bom kje na potovanju.

Lep pozdrav do takrat,

Uros 

Mal zanemarjam tale blog, sam k res ni casa da bi se usedu, porihtu fotke in se kej napisu. Zdej sm spet v Montrealu in mam dostop do neta, elektriko in seveda tus, ter nekaj casa, tko da lahko skupi spacam se en blog.V hostlu v katerem smo spal v torontu, smo se mal svercal in nas je blo 7 v sobi za 4 (velka soba) in smo tut placal samo za 4. Ko smo se zjutri odpravlal je prsu lastnik, ampak model sploh ni pogruntu da nas je mal prevec za eno sobo. Ko smo vse nalozil v avto, smo se odpelal proti CMW-ju (Canadian Music Week – koncerti, seminarji,…). Tesky je su na seminarje, ostali pa mal po mestu, ampak ker se je tist dan lih zacel najvecji snezni metez v zadnjih nekaj letih, smo tut mi kr hitr pristal nazaj v hotelu na toplem.Zvecer je bil spil v Bovine Sex Club, res hud plac, k ma milon stvari na stenah in po stropu. Baje lahko tut Slasha in podobne srecas notr na pivu,… lokal z karizmo.   

nas tonski moster Kaz, res najveca faca na svetu:  

Shero je spoznal tudi svoje bratrance in mrzle bratrance, ki zivio v torontu, vsi so neki povezani z glasbo in itak da smo se takoj ujel in ga zural celo noc. Za Chrisa bi lahko clo reku da je dvojcek Sherota po karakterju: 

Nasledn dan smo prezivel vec al manj v hisi, ker je zuni kr mocno snezilo. No itak smo tok casa spal (zarad dobrega zura presno noc) pol pa se dolg cakal na hrano, da ni blo casa za kaksne turisticne oglede, pa se dost zgodi smo mogl it ze na nasledn spil, ki je bil oddaljen dobro uro od toronta. No ta dobra ura se je zaradi mocnega snezenja spremenila v 3. Koncno smo prsl v Brantford, kjer moj spomin seze do rednackov za sankom, porivanjem avtomobilov iz snega in kako me je en ata ucil zgodovine jugoslavije in kako je kanadska vojska z njegovim sinom na celu osvobodila slovenijo,… 

ker je bil obisk koncerta kar uredu, smo seveda poleg cd-ev in majc probal prodat se Jakija, pod pretvezo da je kanadcan, ker slovakov …ups… slovencev itak nobena nebi kupla, v tem redneck mestecu:

Ker tuki uro prestavjo prej kot v evropi in je blo to lih to noc, smo prsl domov sele okol 6h zjutri ce se prov spomnem. Ob 8h smo misll it pa v NY do kamor je 9ur voznje brez postankov. Tko smo startal okol 12h in se v lepem soncnem vremenu odpravl proti dezeli svobodnih. Ker smo bli lacni, smo sledil tablam na avtocesti za FOOD EXIT in najdl sm RAJ v kanadi. tega se ne da opisat z besedami, gre za neki tako lepega da kr ne mors vrjet, ce si seveda iz amerike.tkole zgleda ta stvar od zuni: 

Gre za kompleks, kjer je ene 10 fast foodov pod eno streho. Burger king, taco bell, kfc, wendys,…. vsi mao pulte enga zraven drzga. Gre za raj za druzine, ker se vsak froc spomne da bi jedu neki druzga. Prov ne mors vrjet kaksna guzva je pr vsakem fast foodu. na sredi vsega pa je “prelepa” fontana. Res je vse skupi prov grozno.Kmal za tem pa nas je cakal se drugi raj. US and A! Meja med kanado in usa je neki posebnega. Najprej cakas pol ure v dolgi koloni, pol te policaj 36krat vprasa eno in isto vprasanje, k da ce lazes se bos pa lih 36ic zmotu v svojem odgovoru,… in pol seveda se birokracija, izpolnjevanje obrazcev na katerem je med drugim tudi vprasanje “Ali si NACI?”, slikanje, oddaja prstnih odtisov in pa seveda placilo 6$ za koscek papirja. Da ne govorim, da je una zajebala ker sta bla dva Mihata in je narobnga slikala,…Nakonc so nas le spustil v svojo dragoceno domovino. Po kar nekaj urah voznje smo tko prsl v NY in sicer v Harlem, kjer zvi Đamši. Zaradi varnosti smo hir znosil torbe v stanovanje, jst, matej pa tesk pa smo sli spat k matejevem bratrancu v Brooklyn.Drug dan smo sli seveda na turisticni ogled mesta:the gang: 

svoboda svoboda svoboda 

 jamerson:

matej je itak vecino prespal, kot vedno:

medo pa je hotu cim vec vidt in mu tut sonce ni bil v napoto, vedno se znajde:

 empire state:

Drug dan smo vec al manj laufal po Velikem jabolku po nakupih. Seveda najprej v stacuno z Jabolcki (Apple Store), kjer je vedno vrsta pred blagajno in zarad nas je bla sam se daljsa, pol po kamero pa obleke,… zvecer smo se pa mogl nazalost ze poslovit, ker smo mogl na spil v toronto.Na poti nazaj smo se ustavl se na kanadski strani Niagarskih slapov, ki je lepsa od ameriske (btw na kanadski meji smo bli cele 3minute):

Po spilu v Reverbu smo sli do Chrisa (sherotov bratranc) na poker, kjer smo tut prespal. Ker smo mogu bit ze cez dan v Montrealu in so ostali ostal se pr Chrisu cez dan, sm se zmenu s Kaz-om za prevoz. 6ur voznje je minil ful hitr, ker sva se skos smejala na polno. Med drugim se mu je tut klucavnca na avtu umes pokvarla in je mogu pol izvajat skos cez sipo, ce je hotu v avto in sva se pocutla k v kaksnem Knight riderju. Prsla sva tut do tega, da model obozuje Žižka in je skos mislu, da je rus. No zdej ve da je nase gore list (al kako se ze rece).

Zdej sm v montrealu in se pocas odpravlamo na spil nekam bliz montreala. Upam da se se kej javm pred odhodom v London.

LP

Uros  

Zdravo,

spet se koncno javljam iz druge celine. Nazadne sm se javlju iz sneznega meteza v Montrealu. Po tistem ko sm posnel zadnjo fotko sva s Teskyjem kidala kombi vn in ga mal kidala,… uglavnem prava zimska dogodivscina. Se isti dan sm su k Violaine in Valerie na vecerjo (res ju je blo zanimiv vidt po dveh letih), kjer smo se ga kr posteno napil, ampak ker je Val delala zgodi zjutri, smo vecer dost hitr koncal in jst sm se prdruzu Leaf-fat-ovcem v placu za vaje banda Trigger Effect (band iz bajte kjer fantje spijo). Pat-a in Nick-a so dost hitr naucil pravih slovenskih kletvic in v skupnem jam-anju je kr hitr ratu skupn komad z kletvicami v besedilu. Vecer je se je dost pivsko nadaljeval do zgodnjih ur in z Teskyem sva prespala kr v bajti, ceprov sva se ta dan preselila od Vinca k Jo-u. No uglavnem zarad tega tut cel nasledn dan nism mel fotkica s seboj, tko da fotk od takrat jst nazalost nimam. Drug dan sm tko vecino dneva prezivel v bajti na Madison Ave., edin zvecer smo sli na zurko Popkomm festivala, kamr smo itak zamudl ker smo mel narobn naslov in na nasem naslovu je bla sam ena lukna,…Drug dan sva se s Teskyem kr pes odpravla od Jo-a do Indica Records. Na poti cez park sva vidla cel kup veveric in itak sva jih mogla poslikat.

Da bi se mi se bl prblizale sm fejku da mam hrano za njih (naslednic k grem cez park jim res kej prnesem)

Ziva2 pa mam podobno fotko k ti!Na poti sva opazila tut cist hudo stacuno z raznoraznimi action figuri (lutke aka igrace) in poleg maljonnn hudih zadev sva najdla tut Luka Korencic action figure:

Tist vecer smo sli se v en hud lokal na pivo pol pa na The Hives koncert, ki men ni bil nc kej prevec posebnga. Slabs kot v LJ.Drug dan smo ostal kr dost zgodi. Zbudil smo se v res kr hud snow storm. Ceste so ble cist zasnezene, ceprov kle 10krat bols pluzjo kot pr nas. V takem vremenu smo mogl se opremo nalozit v kombi, tko da smo kr mal zmrzoval.

Pot nas je nato vodila v Toronto. Fotk iz poti ni, ker smo vecinoma sam spal v kombiju, seveda razn Tesky-a k je furu.No da se vam ne bo zdel cudn zakaj tok Tezaka omenjam, je to predvsem zarad tega ker nam je dons vsem naredu supr zajtrk.

Umes je pa Krasevc zmontiru en kratek filmcek za vas

In se filmcek:

Ostali smo se pa lepo prehranjeval v nasi kuhnci v hostlu.

Po zajtrku smo se odpravl do CMW (Canadian Music Week), kjer so konference in kjer bojo dons tut Leaf-fat spilal. Avsenak je zarad slabega pocutja raj ostal v hostlu in polnu baterije. Med potjo smo seveda strmel v neboticnike okol nas.

Tesky je ostal na CMW-u ostali smo sli pa v CN Tower – najvecji stolp na svetu. Najprej smo se z dvemi dvigali dvignl na najvisjo razgledno tocko stolpa. Filing hitrega dvigala je ful hud. Pol je sledil seveda mal turisticnega poziranja.

Pogled na Toronto je bil super.

Na stolpu mas pol se nadstropje, kjer so steklena tla, tako da vids direkt dol. Stopt tja gor je kr mal freaky in tut prvih neki korakov je bl pocasnih, je pa res zanimiv filing.

Evo se dokaze, da smo bli res gor. 

Da je ta del sveta res mal posebn se lahko prepricas tut na steni, kjer so razni “dosezki” povezani s stolpom. Zanimiv je se posebi zadn.

Po gift shopu in podobnih zadevah smo se odpravl se na sprehod skozi mesto in potem pocas domov.

No tko zdej grem pa pocas spat in se probam oglast cim prej. Jutr in pojutrisnem majo fantje spil, pol se pa odpravmo v NY in se umes pogledamo se Niagra falls,…

Se slismo iz velikega jabolka.

Uros

ooooo yeah i’m canadianevo ratal je dat fotke gor:

evo tkole smo cakal na letaliscu v londonu 

tkole smo letel nad zaledenelim morjem severovzhodne kanade, kle se je lih kopno zacelo

stacuna zravn offica Indica records 

priprave na prvi koncert

fantje ga zgejo…

… folk se pa razmetava 

ena tipicna gasilsko turisticna po koncertu, k smo vse v kombi zlozil (seveda sm jst fotku tko da me ne iskat na sliki) 

pot domov po zasnezeni avtocesti. srecal smo tut razbit tovornak,… 

in pogled cez okno. nas kombi je lepo zasnezil v parih urah. kako ga bomo vn spravl pa se ne vemo  evo zdej pa pocas na nasledn spil

lp

uros 

Zdravo,evo pa se mal javljam iz zasnezene dezele, kjer temperature ponoc padejo tudi do -20C in je kr lepo prijetno hladno. V tokratnem postu fotk nazalost ne bo, ker mi Kanada ne dopusti da bi nalozu fotke na net. Nevem neki jebe, pomoje je mraz kriv. No od Matjaza sem se poslovil in odsel na podzemno in se kaksno uro vozu do Hethrowa. British airlines majo cist hud sistem check-in-a ker se kr racunalnisko cekiras in gre ful hitrej in nimas problemov z raznimi pakistanci,… k se cist zmedeni skos. No se cekiram, oddam partlago in grem notr na rendgen. Pred mano res dolga vrsta in sm mislu da se mi bo spet zmesal, ker je en paki (ne nism rasist al karkol, sam te pakistanci ali indijci so res cist zmedeni skos, tko v stacuni pr Matjazu kot na letaliscih,….) mogu ene 10krat nazaj, ker je skos neki kovinskega pozabu dat dol iz sebe. No na mojo sreco in na manjse presenecenje, do mene stopi usluzbenec Hethrow letalisca in me prijazno povprasa kako sm kej, ce potujem sam,… Vedu sm da ma neki za bregom, ampak je bil zlo prjazn. Stopiva na stran in mi razlozi, da naklucno zbirajo folk in jih dajo v human rendgen, da jih 3krat z nizko dozo zarkov in grejo le skoszi obleko in ne tudi telo, preslikajo, da vidjo ce skrivajo kaksno orozje al pa kej pod obleko. Itak kaj pa cm, pa tut zanimivo se je slisal, lepo sledim njegovim navodilom. Hiter postopek, samo 3krat se mors dat v eni sobici v smesno aerobika pozo in stvar je opravljena. Gospod se mi zahvali za sodelovanje in me mimo vrste do rendgena za rocno partljago. Tko sm dal kolobocije z pakiji kar hitr mim. No in ze sm bil na terminalu 4. Mal se sprehodm med trgovinami in takoj najdem  ostalo odpravo. Vsi dokaj dobre volje, edin Jaka je bil mal zaskrblen nad “dolgim” letom (7ur pa pol zame ni vec nc posebnga od 36ur v susu po letaliscih to poletje). No kmal so se zacel pizdit se ostali, ker na letaliscu nimajo nikjer prostora za kajenje.No kmal smo se vkrcal na letalo. Fantje so sedel neki vrst za mano, jst pa sm sedel ob oknu z lusno nemko in mela sva en sedez prazn, tko da sm se lahko res razkomotu. No nemka je bla dokaj tiha, se je pa zato tok bl dru ena paki deklica dve vrsti spredi, tko da tisine ni blo. Starsa sta bla pa dva kretena, k sta kr pustila da se dere in se pizdila na stevardese, ko so tezile da se more tamala prvezat ker bomo pristal,… No dobra hrana, vino, pivo in zabavne nanizanke so let nardile prijeten. Proti koncu leta je tut nemka postala mal bl zgovorna, tko da je let kr hitr minil. No za razliko od tega smo pa na letaliscu ostal se kr neki casa, ker so zgubil Jakove cinele in Robertov ruzak, na katere se zdej cakamo.No prvi sok nas je pa caku ze ko smo stopil vn iz letalisca. Vse povsod sneg in -23C ampak smo saj kombi dobil cist hud. A-Team Ford avtomatik na zadn pogon (ja sneg pa to, voznja je vedno zabavna). Jo with a van nas je pol pelu “spat”. Band spi pr Pat-u, jst pa Tesky pa pr Vincu – basist od Grim Skunkov (band k je fante povabu). Stanovanje je res kul, prov tako true stanovanje glasbenika. Miljon cd-jev, vinilk, glasbenih knjig,…Za nami je ze pru spil. Ucer so fantje igral v manjsem klubu 40km izven montreala. Vzdusje je blo supr in padl je tut velik pohval. Dobil so tut se dva spila, tko da se bo kanada izkoristla na polno.To je to zaenkrat to. Zdele bo treba pa pocas kombi odkidat.Lep pozdrav,Uros 

evo se zadnih nekaj ur v Londonu.

ni se zgodil nc kej posebnga, mal sm z matjazem pivo pil, mal sm mu kuhu, mal sva sla fotkat street fasion,…

matjaz je ratu ze pravi anglez – obozuje kraljico, ki je zanj nedotakljiva

matjaz posila fotke na japonsko, jst ga morm pa cakat……………

umes sm su raj mal Gurkina gledat

no zdej pa picim na podzemno in proti heathrowu kjer se srecam z ostalimi

se javim iz kanade

Zdravo,

moj blog je bil kar nekaj časa mrtev, to predvsem zaradi tega, ker sem se že v štartu odločil da bo ta blog namenjen le poročanju iz potovanj, ker tako ni treba vsem pošiljati mailov,… Res pa je da krajših potovanj v Španijo, London,… tukaj nisem omenjal, ker predvsem ni bilo časa in sm se tam bolj sproščal kot potoval.

No blog je sedaj ponovno v zagonu, ker se cez dobro uro odpravljam na eno mesečno potovanje. Najprej me čaka let iz Maribora v London. Do četrtka bom užival čare Londona in spal pri Matjažu. V četrtek se na letališču Hearthow dobim še z preostalimi in letimo v Montreal, Kanada, ker majo Leaf-fat gor turnejo. Plani zaenkrat so Montreal, Quebec, Toronto in NY, kok od tega se bo pa dejansko uresničl bomo pa še vidl. Dobit pa se moram tudi z dvema prijateljicama, ki sem ju spoznal dve leti nazaj v Krakovu in jima že dolgo obljubljam, da ju obiščem.

Nekak sem se že navadu da grem na potovanja dost brez pričakovanj, ker nič nikoli ne gre čist po planu. To se mi je zgodilo že včeraj, ker naj bi spal pri Bokiju, Oshu in Seržu ampak ker bom večinoma popival z Matjažem in ma lih frej, bom raj njemu težil, pa še v 2-i coni je in ne v 3-ji

No to je to zaenkrat. V London se vračam, 18. marca, kjer bom še nekaj dni ostal pri Simonu v Stockwellu potem pa se 20. marca vrnem domov.

Lep pozdrav,

Uroš

No potovanja je konec, danes sem se vrnil domov. 30ur po letaliscih je kr izcrpajocih tko da sm celo popoldne prespal pa zdej grem spet spat.

Tako se zaklucuje tudi moj blog. Mogoce ga odprem ob kaksnem naslesdnjem daljsem potovanju.

Lp,

Uros

Jure ze danes odhaja na dolgo pot proti domu, tko da smo zdej res dojel da se nase pocitnice blizajo koncu… nazalost. Zadnjih par dni bom uzivu\pocivu v Kuti na Baliju. Kle mi ni lih prevec usec, ker je cist prevec turisticno, sploh na to kar sm dozivel na Floresu, ko so otroci za nami laufal od celega navdusenja ker smo beli in visoki, mamo bolj spicaste nosove,… Tuki na Baliju pa namesto pozdrava “Hello mister!” dobis le “Need transport?” na vsake 3metre. BAH!!! Ampak ker imam letalo za Jakarto le 2km stran, ker ostali dopoldne surfajo in ker imam za sabo veliko prevozenih, preplutih in preletenih kilometrov bom zadnje dni kr tuki pocivu in pil pivo.

Balija si zaradi zastrupitve s hrano, k nas je polozila skor vse v posteljo za par dni, ne bom kej prevec pogledu, moj pogled na Ubud je bil vec al manj le objemanje WC skoljke. No zdej je pr men na sreco ze vse ok.

No zdej pa se mal fotk:

Trznica v Maumeru (Flores) in rezanje tune na zrezke

CD Store in Maumere

Ribic ribic me je ujel,…

Stari domacin se nas je cist razveselil. Ja indonezijci so zlo majhni, mogoce je kle svetla prihodnost za mojo kosarkasko kariero

Chicken killers from France. Stephan (desni) celo delu v tovarni piscancjih izdelkov, programiral stroje da so na uro razrezal 6000 kokosk (neki tazga)

Napad opic v Monkey Forestu – Ubud

Nekatere so bli tudi prijazne

Tempelj – Ubud

Skoraj dozorela rizeva polja

Star izklesan relief ob rizevih poljih

Se mal riza za na koncu

Par fotk:

Prva je iz otoka Rinca, seveda sem slikal svetovno znanega zmaja na sto in en nacin ampak klele dajem samo enega.

Flores in rizeva polja v obliki pajkove mreze.

Ko smo plezal po hribu navzgor za boljsi razgled so nas domacini povabil v hiso na najbolso kavo kar sem jih kdarkoli pil. Cist so bli veseli da smo bli v njihovi hisi in cela familija (cca 20 clanov) se je zbrala okol nas in nas obcudovala, mi pa seveda njih. Komunikacija je bila bolj z rokami in parimi angleskimi besedami iz njihove strani in parimi indonezijskimi iz nase, ampak smo se vse zmenil.

Se isti vecer nas je sef nasega soferja povabu na poroko nekega znanca oz familije, blo je zanimivo ker ko prides v dvorano mors najprej do mladoporocencev in jima dat roko, nam ni blo nc jasn, njima pa se manj. Vrjetn smo tut mal pokvarl poroko ker je vec folka gledal kaj mi delamo tam kot da bi gledal celo seremonijo, ki je neka mesanica zahodne poroke in indonezijske. V porocni fotografji lih nism dobr, tko da se opravicujem, pa se mal bl pr strani sm se drzu, ker sm bil visji od vseh skor in se boljso opremo sm mel kot uradni fotograf, pa da se nebi on pocutu prevec zapostavljeno.

Po poroki smo sli se na Arak (lokalno zganje) k sefu in se ga kr mal napil, no jst sm prej sou v hotel ker sm mogu uzet Lariam (za malarijo). Drug dan pa smo zavil bl v tradicionalne vasi in naredil enga Bamboo man-a (Fred as a BanbooMan. This is in english just for him and his Pawn.)

Potovanje po Floresu pa smo si popestrili tudi z kopanjem v vrocih vrelcih in s pitjem Bintang-a (pivo).

Pa se ena lepa za nakonc tega javljanja.