Hej,

dolg casa se nism oglasu ker sm vedno probu fotke nalozit pa nikol ni slo in tut tokrat ne gre, sam zgleda da bom zdele en slab mesec brez neta, ker grem skakat po otockih. oblubm pa da k pridm na net objavm vse!

Bom pa vseen napisu kaj se je kej dogajal, predn pozabm.

Uglavnem moje preljube couchsurferje v Aucklandu sem zapustil in se odpravu proti centru severnega otoka nove zelandije. Izbral sem si dve postaji ker sem imel le par dni na razpolago. Moja prva postaja je bila Rotorua (neki tazga). Mestece lezi v velikanskem kraterju in povsod so vroci vrelci, gejziri, veliko jezero smrdi po zveplu,… Vreme je bilo cist zanic, tko da mi je uspelo narest sam krajsi sprehod ob jezeru. Folk v hostlu je bil zlo dolgocasn in vsi so sam televizijo gledal. Nasledn dan sm se tako odlocu picit kr naprej proti Taupo-u kjer sem nameraval narest en konkretn 7urni trekking. Vreme je blo seveda tut v Taupu zlo zanc ampak so oblublal izboljsanje. Folk v hostlu tut tuki ni bil prevec gostoljubn, sm mel pa prvo noc celo sobo zase. Drug dan sem se odpravu do baje cudovitih Huka Falls. No sej je lepo, sam ni pa kar opisujejo. Proti mestu sm se odpravu kar pes, ceprov pisejo da je uro pa pol. prsu sm v center v 40mintah. Vreme za drug dan je kazalo na izboljsanje tko da sm se odlocu da grem na treking. Enako so nardile se 3 punce iz sobe. Ob 5h zjutri smo se zbudil in vsi zalimani odpravl na bus. Vreme ni kazalo najbols ampak je bil sofer ful zabavn in je skos fore pokal, tko da nismo niti opazil da je zacel dezvat dokler nismo vn stopil. No oblubla so nam da se bo izbolsal in podal smo se na pot. Celo pot nas je spremljala megla in obcasen dez ter veter. Pokrajina (kokr sm jo lahko vidu) je cudovita, dost pusta ampak ful zanimiva. Na tem vulkanu so snemal Lord of the Rings in sicer scene v Mordorju in en od dveh vulkanov na poti je Mt Doom. Prstana tko nism najdu, ker je blo prevec megle. Celo pot smo nardil v celka 5h urah (prvi), ker sta Anglezinji res sopali tempo + zarad slabga vremena ni blo razgleda ki bi ga lahko obcudoval ure in ure. Premoceni smo pol cakal na bus in se neizmerno zabaval, tko da so nas drugi ze mal cudn gledal. Nasledn dan smo sli jst in anglezinji na dolg sprehod ob jezeru v Taupu ter na enourno veslanje zvecer pa na pivo v enega od skoraj parznih lokalov. Drug dan sem se od anglezinj poslovil ter dubu darilo, ki ga ne smem odpred do bozica Odpravu sem se nazaj v Auckland

No prihod v hiso na Rutland Rd je bil kar presenetliv. v hisi kjer zivijo 4je je blo zdej z mano vred skupi se 5 couchsurferjev, pa ena je bla najavljena da se mogoce oglasi. Pred hiso pa je cakala Jimova razbita Briana. Lepotica ki je komaj uzgala je bila zdej cist sesuta, ker je mel jim nesreco dan po tem ko sem odsel. nobenmu na sreco ni blo nic, samo avto je naslednji dan prisel iskat en model iz odpada. Spet je bila kuhinja polna dobre hrane – vegi seveda.

No cez dva dni sem se odpravu na Fiji. Na letaliscu me je pricakal Noah (necak od Paula pri katermu sem). Pocakala sva se enga couchsurferja iz anglije (Joe) ki isto couchsurfa pri Diani in Paulu. Takoj je padla obilna vecerja igranje z 2 mesecno dobrmanko ter dvema starejsima dobermankama, pol pa ogled filma in postla. Tuki je tok vroce in soparno da misls da se bos zadusu k stops iz klimatiziranga aviona. spal sem samo v gatah pa se to mi je blo vroce. Dons sm se ze mal navadu, tko da gre. No Noel je drugac tut potovalni agent in v sorodu z vsemi na malih otockih in nama je z joe-om zrihtu ful cnej vsa spanja, predlagu najbolse hostle,… tko da sm prsparu celka 400eur za cel mesec glede na to kaj prodaja edina agencija za te otoke. Jutri se torej odpravlam na enomesecno skakanje iz otocka na otok! Baje tm ni interneta, tko da se slismo po novem letu.

Vsem zelim vesele praznike ter srecnga pa zdravga!!!

Zadnji dnevi v Londonu so bli bl skakanje po opravkih in srecanje s Simonom in Mariano, ter seveda sem moral skrbet za bolnega Matjaza.

V torek sem vse lepo spakiral razn soncnih ocal, ki sm jih pozabu na oknski polici, tko da je na djuti friju ze pela Visa (3dni bom spal pod mostom) in se odpravu proti Heathrowu. Skok na podzemno in po dobri uri in pol sem ze stal v vrsti za chck-in. Cekiranje in vsi varnostni pregledi so sli mim hitrej kot v celovcu, tko da sm mel ful casa setat po letaliscu.

cakanje na kera vrata morm it

Pocas smo se vkrcal na letalo in Emirati so res zakon, lusne stevardese, prijaznost, za pit kokr hocs zaston, novi filmi. pru let ni bil polen tko da sm mel dva zica pr oknu samo zase in sm se res razkomotu.

prvi let do Dubai-a

zvezdice na nebu in spreminjajoca se svetloba

pristanek v Dubai-u

Naslednji let je trajal nekih 13ur do Melburna in nato se ene 3 ure do Aucklanda. Zal nimam slik ker sem sedel na sredini in let je bil nabio poln.

Carina v Novi Zelandiji je res crazy!!! Nobene hrane ne smes prnest, sprasujejo te ce si hodu v cevlih po gozdu predn si prsu,… res skrbijo da pride cim manj bolezni na otoke. Ko izpolnjujes formular te je kr mal strah

No trenutno sm v Aucklandu, kjer couchsurfam v hisi k sploh nevem kok ljudi dejansko tuki zivi oz kdo zivi, ker folk skos uletava, zravn je se ena couchsurferka, k je ze bla pr njih, pa se je zdje mal vrnila… 3je studirajo za kiropraktike in so lih koncal z vsemi izpiti, tko da so se zacele poletne pocitnce, en studira film, couchsurferka je dokoncala film producion v LA-u in v prostem casu plete hii trakove za lase, k jih pol prodaja (tut po netu) in vsi v hisi jih nosjo. Majo pa fantje tut brke, ker je Movember (moustache+november=movember). Sm jim ze nared njoke, dons jih caka pa se moj supr sladoled!

Uceri je bil najtoplejsi dan do zdej, pa brez oblacka, tko da smo sli na plazo se mal osvezit v se dokaj mrzlo vodo in smo nardil se par fotk za te trakove… ce so komu ful usec (jasna, ajsa,…) jih lahko kupte, so ful pocen in se noben v slovenijih jih nima, tko da bote nov trend nardil!!!

jim, tim, matt

jim, caitlin, matt, tim

to bo to za dons, ker je dons bl len dan in mal planiram kaj nej si ogledam v enem tednu na severnem otoku predn picim na nasledn avion.

lep pozdrav

Evo pa se je zacelo. Po dolgem casu spet pisem na svoj blog, ker je cas za novo potepanje.

O planu potovanja ne bom pisal, ker ni se cisto doreceno tko da se pustim tut sam mal presenetit kje bom pristal. Za zacetek pa je bilo treba it v Celovc na Ryanair in skoct v London.

dolgocasno cakanje

se mal se mal pa se bo prvi od cca desetih letov zacel

znam ze na pamet!

Kot prejsnje potepanje, se tudi to zacenja v Londonu. Kje drugje kot pri Matjazu, spet nazaj v stanovanju v Whitechapel-u, samo v vecji sobi. Spet pomagam cimri Meti z njenim racunalnikom. Spet kuham Matjazu, ceprov skos neki jamra pa pol hoce on delat. Spet se vozim s podzemno,…

Matjaz kralj kuhinje

Za razliko od prejsnic pa sm tokrat prisel v London za mal vec dni, tko da je cas tut za zuranje…

odlicni mojito pri will-u

dogaja v Dalstonu!

zbrana druscina: Matjaz, Andraz, Bojana in jaz (mislm da je Will sliku)

hudi koncerti

crazy prformns med koncerti

cakanje night busa

se filmck k je matjaz reku da morm narest:

Drugac pa treba pocas cune oprat, se po zadnjih opravkih in v torek hop na avion za 26ur + cakanja na letaliscih…

za konc pa se par verzov iz komada Kings of Leon – Frontier City k se mi zdi da pasejo trenutno:

Find yourself a new frontier
Cause life is going, going gone
Fly yourself away from here ’til you’re clear
Before it’s going, going, gone

Say it loud and in the light
For it’s going, going gone
Shake the hands, the hands that pick people fight
Cause life is going, going gone

Evo se zadn poust v tej seriji. Nazalost prhajam domov. Se zadna noc v Londonu in zjutri okol 6h na Tube proti Liverpool st. od kjer na vlak za Stansted. 

Da ne bom sam negativne misli oddaju je tuki se ene par “lepih” fotk.

Zasnezen park v Montrealu: 

Montreal iz zraka:

Nekje nad irsko, zgleda vsi letijo proti londonu: 

Po celem dnevu in celi noci spanja v veliki postli (po mesecu spanja na kavcu, v kombiu, na tleh,…), za kar sem Simonu zelo hvalezen, sm se tut mal odpravu na sprehod v mesto.

London ne bi bil London brez podzemne in CCTV kamer ter milonov zerjavov:

in pa se za konec ena za moje gurmanske kolege, ki so mi delal druzbo v kanadi. Ja ne boste vrjel, tut v londonu majo gurmanske restavracije in Golden Arches oz po nase Meki Ć simbol, ki ga opazis na vsaki ulici

To je to, upam da bo kmal spet kaksn blog padu, kar pomen seveda da bom kje na potovanju.

Lep pozdrav do takrat,

Uros 

Mal zanemarjam tale blog, sam k res ni casa da bi se usedu, porihtu fotke in se kej napisu. Zdej sm spet v Montrealu in mam dostop do neta, elektriko in seveda tus, ter nekaj casa, tko da lahko skupi spacam se en blog.V hostlu v katerem smo spal v torontu, smo se mal svercal in nas je blo 7 v sobi za 4 (velka soba) in smo tut placal samo za 4. Ko smo se zjutri odpravlal je prsu lastnik, ampak model sploh ni pogruntu da nas je mal prevec za eno sobo. Ko smo vse nalozil v avto, smo se odpelal proti CMW-ju (Canadian Music Week – koncerti, seminarji,…). Tesky je su na seminarje, ostali pa mal po mestu, ampak ker se je tist dan lih zacel najvecji snezni metez v zadnjih nekaj letih, smo tut mi kr hitr pristal nazaj v hotelu na toplem.Zvecer je bil spil v Bovine Sex Club, res hud plac, k ma milon stvari na stenah in po stropu. Baje lahko tut Slasha in podobne srecas notr na pivu,… lokal z karizmo.   

nas tonski moster Kaz, res najveca faca na svetu:  

Shero je spoznal tudi svoje bratrance in mrzle bratrance, ki zivio v torontu, vsi so neki povezani z glasbo in itak da smo se takoj ujel in ga zural celo noc. Za Chrisa bi lahko clo reku da je dvojcek Sherota po karakterju: 

Nasledn dan smo prezivel vec al manj v hisi, ker je zuni kr mocno snezilo. No itak smo tok casa spal (zarad dobrega zura presno noc) pol pa se dolg cakal na hrano, da ni blo casa za kaksne turisticne oglede, pa se dost zgodi smo mogl it ze na nasledn spil, ki je bil oddaljen dobro uro od toronta. No ta dobra ura se je zaradi mocnega snezenja spremenila v 3. Koncno smo prsl v Brantford, kjer moj spomin seze do rednackov za sankom, porivanjem avtomobilov iz snega in kako me je en ata ucil zgodovine jugoslavije in kako je kanadska vojska z njegovim sinom na celu osvobodila slovenijo,… 

ker je bil obisk koncerta kar uredu, smo seveda poleg cd-ev in majc probal prodat se Jakija, pod pretvezo da je kanadcan, ker slovakov …ups… slovencev itak nobena nebi kupla, v tem redneck mestecu:

Ker tuki uro prestavjo prej kot v evropi in je blo to lih to noc, smo prsl domov sele okol 6h zjutri ce se prov spomnem. Ob 8h smo misll it pa v NY do kamor je 9ur voznje brez postankov. Tko smo startal okol 12h in se v lepem soncnem vremenu odpravl proti dezeli svobodnih. Ker smo bli lacni, smo sledil tablam na avtocesti za FOOD EXIT in najdl sm RAJ v kanadi. tega se ne da opisat z besedami, gre za neki tako lepega da kr ne mors vrjet, ce si seveda iz amerike.tkole zgleda ta stvar od zuni: 

Gre za kompleks, kjer je ene 10 fast foodov pod eno streho. Burger king, taco bell, kfc, wendys,…. vsi mao pulte enga zraven drzga. Gre za raj za druzine, ker se vsak froc spomne da bi jedu neki druzga. Prov ne mors vrjet kaksna guzva je pr vsakem fast foodu. na sredi vsega pa je “prelepa” fontana. Res je vse skupi prov grozno.Kmal za tem pa nas je cakal se drugi raj. US and A! Meja med kanado in usa je neki posebnega. Najprej cakas pol ure v dolgi koloni, pol te policaj 36krat vprasa eno in isto vprasanje, k da ce lazes se bos pa lih 36ic zmotu v svojem odgovoru,… in pol seveda se birokracija, izpolnjevanje obrazcev na katerem je med drugim tudi vprasanje “Ali si NACI?”, slikanje, oddaja prstnih odtisov in pa seveda placilo 6$ za koscek papirja. Da ne govorim, da je una zajebala ker sta bla dva Mihata in je narobnga slikala,…Nakonc so nas le spustil v svojo dragoceno domovino. Po kar nekaj urah voznje smo tko prsl v NY in sicer v Harlem, kjer zvi Đamši. Zaradi varnosti smo hir znosil torbe v stanovanje, jst, matej pa tesk pa smo sli spat k matejevem bratrancu v Brooklyn.Drug dan smo sli seveda na turisticni ogled mesta:the gang: 

svoboda svoboda svoboda 

 jamerson:

matej je itak vecino prespal, kot vedno:

medo pa je hotu cim vec vidt in mu tut sonce ni bil v napoto, vedno se znajde:

 empire state:

Drug dan smo vec al manj laufal po Velikem jabolku po nakupih. Seveda najprej v stacuno z Jabolcki (Apple Store), kjer je vedno vrsta pred blagajno in zarad nas je bla sam se daljsa, pol po kamero pa obleke,… zvecer smo se pa mogl nazalost ze poslovit, ker smo mogl na spil v toronto.Na poti nazaj smo se ustavl se na kanadski strani Niagarskih slapov, ki je lepsa od ameriske (btw na kanadski meji smo bli cele 3minute):

Po spilu v Reverbu smo sli do Chrisa (sherotov bratranc) na poker, kjer smo tut prespal. Ker smo mogu bit ze cez dan v Montrealu in so ostali ostal se pr Chrisu cez dan, sm se zmenu s Kaz-om za prevoz. 6ur voznje je minil ful hitr, ker sva se skos smejala na polno. Med drugim se mu je tut klucavnca na avtu umes pokvarla in je mogu pol izvajat skos cez sipo, ce je hotu v avto in sva se pocutla k v kaksnem Knight riderju. Prsla sva tut do tega, da model obozuje Žižka in je skos mislu, da je rus. No zdej ve da je nase gore list (al kako se ze rece).

Zdej sm v montrealu in se pocas odpravlamo na spil nekam bliz montreala. Upam da se se kej javm pred odhodom v London.

LP

Uros  

Zdravo,

spet se koncno javljam iz druge celine. Nazadne sm se javlju iz sneznega meteza v Montrealu. Po tistem ko sm posnel zadnjo fotko sva s Teskyjem kidala kombi vn in ga mal kidala,… uglavnem prava zimska dogodivscina. Se isti dan sm su k Violaine in Valerie na vecerjo (res ju je blo zanimiv vidt po dveh letih), kjer smo se ga kr posteno napil, ampak ker je Val delala zgodi zjutri, smo vecer dost hitr koncal in jst sm se prdruzu Leaf-fat-ovcem v placu za vaje banda Trigger Effect (band iz bajte kjer fantje spijo). Pat-a in Nick-a so dost hitr naucil pravih slovenskih kletvic in v skupnem jam-anju je kr hitr ratu skupn komad z kletvicami v besedilu. Vecer je se je dost pivsko nadaljeval do zgodnjih ur in z Teskyem sva prespala kr v bajti, ceprov sva se ta dan preselila od Vinca k Jo-u. No uglavnem zarad tega tut cel nasledn dan nism mel fotkica s seboj, tko da fotk od takrat jst nazalost nimam. Drug dan sm tko vecino dneva prezivel v bajti na Madison Ave., edin zvecer smo sli na zurko Popkomm festivala, kamr smo itak zamudl ker smo mel narobn naslov in na nasem naslovu je bla sam ena lukna,…Drug dan sva se s Teskyem kr pes odpravla od Jo-a do Indica Records. Na poti cez park sva vidla cel kup veveric in itak sva jih mogla poslikat.

Da bi se mi se bl prblizale sm fejku da mam hrano za njih (naslednic k grem cez park jim res kej prnesem)

Ziva2 pa mam podobno fotko k ti!Na poti sva opazila tut cist hudo stacuno z raznoraznimi action figuri (lutke aka igrace) in poleg maljonnn hudih zadev sva najdla tut Luka Korencic action figure:

Tist vecer smo sli se v en hud lokal na pivo pol pa na The Hives koncert, ki men ni bil nc kej prevec posebnga. Slabs kot v LJ.Drug dan smo ostal kr dost zgodi. Zbudil smo se v res kr hud snow storm. Ceste so ble cist zasnezene, ceprov kle 10krat bols pluzjo kot pr nas. V takem vremenu smo mogl se opremo nalozit v kombi, tko da smo kr mal zmrzoval.

Pot nas je nato vodila v Toronto. Fotk iz poti ni, ker smo vecinoma sam spal v kombiju, seveda razn Tesky-a k je furu.No da se vam ne bo zdel cudn zakaj tok Tezaka omenjam, je to predvsem zarad tega ker nam je dons vsem naredu supr zajtrk.

Umes je pa Krasevc zmontiru en kratek filmcek za vas

In se filmcek:

Ostali smo se pa lepo prehranjeval v nasi kuhnci v hostlu.

Po zajtrku smo se odpravl do CMW (Canadian Music Week), kjer so konference in kjer bojo dons tut Leaf-fat spilal. Avsenak je zarad slabega pocutja raj ostal v hostlu in polnu baterije. Med potjo smo seveda strmel v neboticnike okol nas.

Tesky je ostal na CMW-u ostali smo sli pa v CN Tower – najvecji stolp na svetu. Najprej smo se z dvemi dvigali dvignl na najvisjo razgledno tocko stolpa. Filing hitrega dvigala je ful hud. Pol je sledil seveda mal turisticnega poziranja.

Pogled na Toronto je bil super.

Na stolpu mas pol se nadstropje, kjer so steklena tla, tako da vids direkt dol. Stopt tja gor je kr mal freaky in tut prvih neki korakov je bl pocasnih, je pa res zanimiv filing.

Evo se dokaze, da smo bli res gor. 

Da je ta del sveta res mal posebn se lahko prepricas tut na steni, kjer so razni “dosezki” povezani s stolpom. Zanimiv je se posebi zadn.

Po gift shopu in podobnih zadevah smo se odpravl se na sprehod skozi mesto in potem pocas domov.

No tko zdej grem pa pocas spat in se probam oglast cim prej. Jutr in pojutrisnem majo fantje spil, pol se pa odpravmo v NY in se umes pogledamo se Niagra falls,…

Se slismo iz velikega jabolka.

Uros

ooooo yeah i’m canadianevo ratal je dat fotke gor:

evo tkole smo cakal na letaliscu v londonu 

tkole smo letel nad zaledenelim morjem severovzhodne kanade, kle se je lih kopno zacelo

stacuna zravn offica Indica records 

priprave na prvi koncert

fantje ga zgejo…

… folk se pa razmetava 

ena tipicna gasilsko turisticna po koncertu, k smo vse v kombi zlozil (seveda sm jst fotku tko da me ne iskat na sliki) 

pot domov po zasnezeni avtocesti. srecal smo tut razbit tovornak,… 

in pogled cez okno. nas kombi je lepo zasnezil v parih urah. kako ga bomo vn spravl pa se ne vemo  evo zdej pa pocas na nasledn spil

lp

uros 

Zdravo,evo pa se mal javljam iz zasnezene dezele, kjer temperature ponoc padejo tudi do -20C in je kr lepo prijetno hladno. V tokratnem postu fotk nazalost ne bo, ker mi Kanada ne dopusti da bi nalozu fotke na net. Nevem neki jebe, pomoje je mraz kriv. No od Matjaza sem se poslovil in odsel na podzemno in se kaksno uro vozu do Hethrowa. British airlines majo cist hud sistem check-in-a ker se kr racunalnisko cekiras in gre ful hitrej in nimas problemov z raznimi pakistanci,… k se cist zmedeni skos. No se cekiram, oddam partlago in grem notr na rendgen. Pred mano res dolga vrsta in sm mislu da se mi bo spet zmesal, ker je en paki (ne nism rasist al karkol, sam te pakistanci ali indijci so res cist zmedeni skos, tko v stacuni pr Matjazu kot na letaliscih,….) mogu ene 10krat nazaj, ker je skos neki kovinskega pozabu dat dol iz sebe. No na mojo sreco in na manjse presenecenje, do mene stopi usluzbenec Hethrow letalisca in me prijazno povprasa kako sm kej, ce potujem sam,… Vedu sm da ma neki za bregom, ampak je bil zlo prjazn. Stopiva na stran in mi razlozi, da naklucno zbirajo folk in jih dajo v human rendgen, da jih 3krat z nizko dozo zarkov in grejo le skoszi obleko in ne tudi telo, preslikajo, da vidjo ce skrivajo kaksno orozje al pa kej pod obleko. Itak kaj pa cm, pa tut zanimivo se je slisal, lepo sledim njegovim navodilom. Hiter postopek, samo 3krat se mors dat v eni sobici v smesno aerobika pozo in stvar je opravljena. Gospod se mi zahvali za sodelovanje in me mimo vrste do rendgena za rocno partljago. Tko sm dal kolobocije z pakiji kar hitr mim. No in ze sm bil na terminalu 4. Mal se sprehodm med trgovinami in takoj najdem  ostalo odpravo. Vsi dokaj dobre volje, edin Jaka je bil mal zaskrblen nad “dolgim” letom (7ur pa pol zame ni vec nc posebnga od 36ur v susu po letaliscih to poletje). No kmal so se zacel pizdit se ostali, ker na letaliscu nimajo nikjer prostora za kajenje.No kmal smo se vkrcal na letalo. Fantje so sedel neki vrst za mano, jst pa sm sedel ob oknu z lusno nemko in mela sva en sedez prazn, tko da sm se lahko res razkomotu. No nemka je bla dokaj tiha, se je pa zato tok bl dru ena paki deklica dve vrsti spredi, tko da tisine ni blo. Starsa sta bla pa dva kretena, k sta kr pustila da se dere in se pizdila na stevardese, ko so tezile da se more tamala prvezat ker bomo pristal,… No dobra hrana, vino, pivo in zabavne nanizanke so let nardile prijeten. Proti koncu leta je tut nemka postala mal bl zgovorna, tko da je let kr hitr minil. No za razliko od tega smo pa na letaliscu ostal se kr neki casa, ker so zgubil Jakove cinele in Robertov ruzak, na katere se zdej cakamo.No prvi sok nas je pa caku ze ko smo stopil vn iz letalisca. Vse povsod sneg in -23C ampak smo saj kombi dobil cist hud. A-Team Ford avtomatik na zadn pogon (ja sneg pa to, voznja je vedno zabavna). Jo with a van nas je pol pelu “spat”. Band spi pr Pat-u, jst pa Tesky pa pr Vincu – basist od Grim Skunkov (band k je fante povabu). Stanovanje je res kul, prov tako true stanovanje glasbenika. Miljon cd-jev, vinilk, glasbenih knjig,…Za nami je ze pru spil. Ucer so fantje igral v manjsem klubu 40km izven montreala. Vzdusje je blo supr in padl je tut velik pohval. Dobil so tut se dva spila, tko da se bo kanada izkoristla na polno.To je to zaenkrat to. Zdele bo treba pa pocas kombi odkidat.Lep pozdrav,Uros 

evo se zadnih nekaj ur v Londonu.

ni se zgodil nc kej posebnga, mal sm z matjazem pivo pil, mal sm mu kuhu, mal sva sla fotkat street fasion,…

matjaz je ratu ze pravi anglez – obozuje kraljico, ki je zanj nedotakljiva

matjaz posila fotke na japonsko, jst ga morm pa cakat……………

umes sm su raj mal Gurkina gledat

no zdej pa picim na podzemno in proti heathrowu kjer se srecam z ostalimi

se javim iz kanade

Zdravo,

moj blog je bil kar nekaj časa mrtev, to predvsem zaradi tega, ker sem se že v štartu odločil da bo ta blog namenjen le poročanju iz potovanj, ker tako ni treba vsem pošiljati mailov,… Res pa je da krajših potovanj v Španijo, London,… tukaj nisem omenjal, ker predvsem ni bilo časa in sm se tam bolj sproščal kot potoval.

No blog je sedaj ponovno v zagonu, ker se cez dobro uro odpravljam na eno mesečno potovanje. Najprej me čaka let iz Maribora v London. Do četrtka bom užival čare Londona in spal pri Matjažu. V četrtek se na letališču Hearthow dobim še z preostalimi in letimo v Montreal, Kanada, ker majo Leaf-fat gor turnejo. Plani zaenkrat so Montreal, Quebec, Toronto in NY, kok od tega se bo pa dejansko uresničl bomo pa še vidl. Dobit pa se moram tudi z dvema prijateljicama, ki sem ju spoznal dve leti nazaj v Krakovu in jima že dolgo obljubljam, da ju obiščem.

Nekak sem se že navadu da grem na potovanja dost brez pričakovanj, ker nič nikoli ne gre čist po planu. To se mi je zgodilo že včeraj, ker naj bi spal pri Bokiju, Oshu in Seržu ampak ker bom večinoma popival z Matjažem in ma lih frej, bom raj njemu težil, pa še v 2-i coni je in ne v 3-ji

No to je to zaenkrat. V London se vračam, 18. marca, kjer bom še nekaj dni ostal pri Simonu v Stockwellu potem pa se 20. marca vrnem domov.

Lep pozdrav,

Uroš