Baguettes and wine

Popotovanje se nadaljuje v svoje konstantnem tempu vec al manj. En teden sem prezivel v Poindemie (kokrkol se ze napise), ker je skos dezeval in tm sm mel streho nad glavo in se mi ni dal it naprej pa v dezju sotora postavlat pa druzba je bla fajn pa tko da sm pac caku na boljse vreme. Koncno je kazal bols in po smesnem spletu okoliscin me je cez hribe in skozi Kone (kje ima drugo hiso in glavno pisarno) do moje naslednje destinacije odplejal kar sef severne province (pol otoka) oz neki tazga k da bi me zupan pelu. tko da sm bil v njegovi hisi in njegovi pisarni. Odlozil me je v Bourailu, kjer sm eno noc couchsurfal in dve noci kempiral na prelepi Poe beach, kjer je voda do kolen kaksn kilometer hoje od obale,…
Po malo soncenja in polezavanja me je pobral Thierry iz Poindemia, ker je bil na poti v Noumeo, kjer se sedaj nahajam in cakam na veter za kitesurfat. Baje bo jutr pihal!
Drugac je pa to cist cudna dezela. Iz ene skrajnosti v drugo.
Vzhodna in zahodna obala sta si cist razlicne, vzhodna je bolj razgibana, vegetacije je bolj tropska, zahodna vecinoma ravna z le eno lepo plazo (Poe) in deluje kot divji zahod, je tut velik farm in pravih kavbojev na konjih z pickup trucki in quadbike-i,…Ljudje na vzhodni obali so dost bl prjazni kot na zahodni.
Potem so tuki bogati francozi in revni Kanaki-domacini ampak vsi jejo bagete in pijejo vino. Drugega kruha sploh ni na razpolago skor.
Hrana je draga kot svina, drazja kot v londonu ali parizu po drugi strani pa mango raste povsod in si ga lahko odtrgas brez problema, pri nas pa das celo premozenje za en mali mango ki je dozorel v hladilniku in ne na soncu tropskega otoka. Enako z kokosi, licijem (sm lih zaludu sezono nazalost) in pasionkami.
O turistih pa sploh ne bi razglabljal ker sm cist sokiran ceprov je cist razumljivo glede na cene. Sm pomoje eden redkih “pravih” backpackerjev dalec naokoli, ker kle so vecinoma resorti za bogate francoze, avstralce in japonce. V celi novi kaledoniji obstaja en samcat hostel in se v tem hostlu kjer se trenutno nahajam je vecino francoske mladine, ki je prsla sm iskat delo (ful prostih delavnih mest za ucitelje, zdravnike in medicinske sestre) ker kle zasluzjo se enkrat vec kot v franciji in so tuki kaksn tedn dva v hostlu da si najedejo stanovanje in sluzbo… pol se najde se kaksna avstralska druzina ker je hcerka tuki na tecaju francoscine in to je to. Okol po otoku so pa sam campi na voljo backpackerjem.
Tut anglescina je jezik k ga govori sam nekaj ljudi tok dobr da se lahko normanlno pogovarjam, vsi ostali znajo vec al manj sam osnove. Se pa vsi cudjo kaj jst delam tuki en mesec ker ponavad folk pride za 10dni.
Ampak vse to nardi dezelo sam se tok bolj zanimivo za raziskovat.

dost besed pa se mal fotk, sm bil bl len ker je bil slab vreme:

ko je zenska za volanom in proba parkirat na rikverc in fali cel dovoz

se zgodi tole in se sreca da avto nasede ker drugac bi sla direkt v bajto

jst v pisarni pr “zupanu” v Kone-u

tko zgledajo vasice oz naselja po celi kaledoniji – Bourail

ampak saj vejo kdo ve kaj je moda

kolonjalne bajturine povsod

Poe beach in velika pescena laguna

kitesurfers in Poe

Kanaks in Poe

dva ameriska spomenika en zravn druzga v Noumei

na busu s francozi

debate z lokalci

stopnice do hostla kjer se v soparni vrocini veckrat na dan cist presvicam